Doživetja narave

VEČ ...|9. 8. 2024
Ali nam bo uspelo umiriti promet v alpskih dolinah?

Posvetili smo se problematiki prometa v alpskih dolinah, ki jo v Sloveniji naslavljamo že dvajset let. Kaj je v tem času uspelo oziroma za koliko nas je trend naraščanja pločevine prehitel? Kako bo s prometom v prihodnje na Vršiču, v Vratih in kakšne so prometne razmere v Bohinju ob vrhuncu sezone? V pogovorni oddaji so sodelovali štirje gostje, ki so že dolgo vpeti v iskanje rešitev: vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park Majda Odar, predsednik društva CIPRA dr. Matej Ogrin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.

Ali nam bo uspelo umiriti promet v alpskih dolinah?

Posvetili smo se problematiki prometa v alpskih dolinah, ki jo v Sloveniji naslavljamo že dvajset let. Kaj je v tem času uspelo oziroma za koliko nas je trend naraščanja pločevine prehitel? Kako bo s prometom v prihodnje na Vršiču, v Vratih in kakšne so prometne razmere v Bohinju ob vrhuncu sezone? V pogovorni oddaji so sodelovali štirje gostje, ki so že dolgo vpeti v iskanje rešitev: vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park Majda Odar, predsednik društva CIPRA dr. Matej Ogrin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.

umirjanje prometaalpske dolineprometvarstvo naraveobremenitevekologija

Doživetja narave

Ali nam bo uspelo umiriti promet v alpskih dolinah?

Posvetili smo se problematiki prometa v alpskih dolinah, ki jo v Sloveniji naslavljamo že dvajset let. Kaj je v tem času uspelo oziroma za koliko nas je trend naraščanja pločevine prehitel? Kako bo s prometom v prihodnje na Vršiču, v Vratih in kakšne so prometne razmere v Bohinju ob vrhuncu sezone? V pogovorni oddaji so sodelovali štirje gostje, ki so že dolgo vpeti v iskanje rešitev: vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park Majda Odar, predsednik društva CIPRA dr. Matej Ogrin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.

VEČ ...|9. 8. 2024
Ali nam bo uspelo umiriti promet v alpskih dolinah?

Posvetili smo se problematiki prometa v alpskih dolinah, ki jo v Sloveniji naslavljamo že dvajset let. Kaj je v tem času uspelo oziroma za koliko nas je trend naraščanja pločevine prehitel? Kako bo s prometom v prihodnje na Vršiču, v Vratih in kakšne so prometne razmere v Bohinju ob vrhuncu sezone? V pogovorni oddaji so sodelovali štirje gostje, ki so že dolgo vpeti v iskanje rešitev: vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park Majda Odar, predsednik društva CIPRA dr. Matej Ogrin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.

Blaž Lesnik

umirjanje prometaalpske dolineprometvarstvo naraveobremenitevekologija

Informativne oddaje

VEČ ...|5. 8. 2024
Utrip dneva dne 5. 8.

  • Gospodarska zbornica Slovenije: Sanacija potrebne infrastrukture po poplavah kljub pomoči države poteka prepočasi.
  • Podjetna Slovenija: Na vrhu lestvice najboljših 500 malih in srednjih podjetij znova velenjski Firšt.
  • NSi ob 24. obletnici ustanovitve: Krščanska demokracija je nujno potrebna tako za Slovenijo kot tudi za Evropo.
  • Tudi v Sloveniji beležimo hude zdravstvene težave zaradi dolgega covida. Zdravila zanj še ni.
  • Evropska unija zahteva dokaze o izidih venezuelskih volitev in Maduro poziva k spoštovanju človekovih pravic.
  • Stopnjevanje napetosti med Izraelom in Iranom. Blinken: Iran bi lahko napadel v roku dveh dni.
  • Šport: Slovenski odbojkarji premierni olimpijski nastop končali v četrtfinalu.
  • Vreme: Popoldne bo deloma sončno s posameznimi popoldanskimi plohami in nevihtami.
  • Kriza v nemški avtomobilski industriji se še poglablja, ugotavlja münchenski Inštitut za gospodarske raziskave.
  • Policijska akcija Hitrost za umirjanje prometa in reševanje življenj.
  • Šport: Kristjan Čeh in Tina Šutej sta se prebila v finale olimpijskih iger.

Utrip dneva dne 5. 8.

  • Gospodarska zbornica Slovenije: Sanacija potrebne infrastrukture po poplavah kljub pomoči države poteka prepočasi.
  • Podjetna Slovenija: Na vrhu lestvice najboljših 500 malih in srednjih podjetij znova velenjski Firšt.
  • NSi ob 24. obletnici ustanovitve: Krščanska demokracija je nujno potrebna tako za Slovenijo kot tudi za Evropo.
  • Tudi v Sloveniji beležimo hude zdravstvene težave zaradi dolgega covida. Zdravila zanj še ni.
  • Evropska unija zahteva dokaze o izidih venezuelskih volitev in Maduro poziva k spoštovanju človekovih pravic.
  • Stopnjevanje napetosti med Izraelom in Iranom. Blinken: Iran bi lahko napadel v roku dveh dni.
  • Šport: Slovenski odbojkarji premierni olimpijski nastop končali v četrtfinalu.
  • Vreme: Popoldne bo deloma sončno s posameznimi popoldanskimi plohami in nevihtami.
  • Kriza v nemški avtomobilski industriji se še poglablja, ugotavlja münchenski Inštitut za gospodarske raziskave.
  • Policijska akcija Hitrost za umirjanje prometa in reševanje življenj.
  • Šport: Kristjan Čeh in Tina Šutej sta se prebila v finale olimpijskih iger.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 5. 8.
  • Gospodarska zbornica Slovenije: Sanacija potrebne infrastrukture po poplavah kljub pomoči države poteka prepočasi.
  • Podjetna Slovenija: Na vrhu lestvice najboljših 500 malih in srednjih podjetij znova velenjski Firšt.
  • NSi ob 24. obletnici ustanovitve: Krščanska demokracija je nujno potrebna tako za Slovenijo kot tudi za Evropo.
  • Tudi v Sloveniji beležimo hude zdravstvene težave zaradi dolgega covida. Zdravila zanj še ni.
  • Evropska unija zahteva dokaze o izidih venezuelskih volitev in Maduro poziva k spoštovanju človekovih pravic.
  • Stopnjevanje napetosti med Izraelom in Iranom. Blinken: Iran bi lahko napadel v roku dveh dni.
  • Šport: Slovenski odbojkarji premierni olimpijski nastop končali v četrtfinalu.
  • Vreme: Popoldne bo deloma sončno s posameznimi popoldanskimi plohami in nevihtami.
  • Kriza v nemški avtomobilski industriji se še poglablja, ugotavlja münchenski Inštitut za gospodarske raziskave.
  • Policijska akcija Hitrost za umirjanje prometa in reševanje življenj.
  • Šport: Kristjan Čeh in Tina Šutej sta se prebila v finale olimpijskih iger.
VEČ ...|5. 8. 2024
Utrip dneva dne 5. 8.
  • Gospodarska zbornica Slovenije: Sanacija potrebne infrastrukture po poplavah kljub pomoči države poteka prepočasi.
  • Podjetna Slovenija: Na vrhu lestvice najboljših 500 malih in srednjih podjetij znova velenjski Firšt.
  • NSi ob 24. obletnici ustanovitve: Krščanska demokracija je nujno potrebna tako za Slovenijo kot tudi za Evropo.
  • Tudi v Sloveniji beležimo hude zdravstvene težave zaradi dolgega covida. Zdravila zanj še ni.
  • Evropska unija zahteva dokaze o izidih venezuelskih volitev in Maduro poziva k spoštovanju človekovih pravic.
  • Stopnjevanje napetosti med Izraelom in Iranom. Blinken: Iran bi lahko napadel v roku dveh dni.
  • Šport: Slovenski odbojkarji premierni olimpijski nastop končali v četrtfinalu.
  • Vreme: Popoldne bo deloma sončno s posameznimi popoldanskimi plohami in nevihtami.
  • Kriza v nemški avtomobilski industriji se še poglablja, ugotavlja münchenski Inštitut za gospodarske raziskave.
  • Policijska akcija Hitrost za umirjanje prometa in reševanje življenj.
  • Šport: Kristjan Čeh in Tina Šutej sta se prebila v finale olimpijskih iger.

Radio Ognjišče

infonovice

Doživetja narave

VEČ ...|17. 9. 2021
Pločevina v narodnem parku in drugod v naravi

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

Pločevina v narodnem parku in drugod v naravi

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

naravaprometokoljetnpizobraževanjeozaveščanjenaravovarstvoprometna politikaumirjanje prometagorske doline

Doživetja narave

Pločevina v narodnem parku in drugod v naravi

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

VEČ ...|17. 9. 2021
Pločevina v narodnem parku in drugod v naravi

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

Blaž Lesnik

naravaprometokoljetnpizobraževanjeozaveščanjenaravovarstvoprometna politikaumirjanje prometagorske doline

Doživetja narave

VEČ ...|17. 8. 2018
Umirjanje prometa v Vratih, število obiskovalcev Triglava narašča

V Doživetjih narave smo govorili o turistični obremenjenosti naših najlepših območij alpskega sveta. V teh dneh, ko je planinska sezona na višku, se vije kolona avtomobilov v dolini Vrata, proti našemu najvišjemu vrhu pa se vzpenja kolona gorskih obiskovalcev, ki bi radi osvojili Očaka. Vse kaže, da je ukrep, kakršnega so v soboto dočakala dolina Vrata, uveden pet minut pred dvanajsto.

Umirjanje prometa v Vratih, število obiskovalcev Triglava narašča

V Doživetjih narave smo govorili o turistični obremenjenosti naših najlepših območij alpskega sveta. V teh dneh, ko je planinska sezona na višku, se vije kolona avtomobilov v dolini Vrata, proti našemu najvišjemu vrhu pa se vzpenja kolona gorskih obiskovalcev, ki bi radi osvojili Očaka. Vse kaže, da je ukrep, kakršnega so v soboto dočakala dolina Vrata, uveden pet minut pred dvanajsto.

družbanaravašportinfo

Doživetja narave

Umirjanje prometa v Vratih, število obiskovalcev Triglava narašča
V Doživetjih narave smo govorili o turistični obremenjenosti naših najlepših območij alpskega sveta. V teh dneh, ko je planinska sezona na višku, se vije kolona avtomobilov v dolini Vrata, proti našemu najvišjemu vrhu pa se vzpenja kolona gorskih obiskovalcev, ki bi radi osvojili Očaka. Vse kaže, da je ukrep, kakršnega so v soboto dočakala dolina Vrata, uveden pet minut pred dvanajsto.
VEČ ...|17. 8. 2018
Umirjanje prometa v Vratih, število obiskovalcev Triglava narašča
V Doživetjih narave smo govorili o turistični obremenjenosti naših najlepših območij alpskega sveta. V teh dneh, ko je planinska sezona na višku, se vije kolona avtomobilov v dolini Vrata, proti našemu najvišjemu vrhu pa se vzpenja kolona gorskih obiskovalcev, ki bi radi osvojili Očaka. Vse kaže, da je ukrep, kakršnega so v soboto dočakala dolina Vrata, uveden pet minut pred dvanajsto.

Blaž Lesnik

družbanaravašportinfo

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|17. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. april 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. april 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 4. 2025
Duhovnika sta že 60 let

Rojaki v Benečiji bodo tudi letos lahko alelujo zapeli v slovenskem jeziku. V cerkvi v Ažli, naselju v občini Špeter, bo na veliko soboto potekala vigilija. Na začetku bo duhovnik blagoslovil ogenj, na koncu pa še bo tradicionalni blagoslov velikonočnih jedi. Srečanje pripravlja Združenje Blankin, ki bo poskrbelo tudi za knjižico z molitvami in pesmimi ter berila. Kot še poroča petnajstdnevnik Dom, bodo med jutrišnjo krizmeno mašo v videmski stolnici praznovali tudi jubileje duhovništva. Beneška Slovenca, msgr. Marino Qualizza in Božo Zuanella sta med njimi, saj praznujeta biserno mašo. Posvečena sta bila pred 60-imi leti, 29. junija 1965. Msgr. Qualizza je do lanskega poletja daroval nedeljske svete maše v slovenščini v Dreki in Špetru, je tudi odgovorni urednik časopisa Dom. Božo Zuanella pa je župnik v Tarčmunu, Sovodnju in Matajurju ter je odgovoren za pripravo beneškoslovenskih otrok na prvo sveto obhajilo. Rojaki so jima za šestdesetletno delo zelo hvaležni, saj sta vse svoje moči posvetila Bogu in domačim ljudem. 

Duhovnika sta že 60 let

Rojaki v Benečiji bodo tudi letos lahko alelujo zapeli v slovenskem jeziku. V cerkvi v Ažli, naselju v občini Špeter, bo na veliko soboto potekala vigilija. Na začetku bo duhovnik blagoslovil ogenj, na koncu pa še bo tradicionalni blagoslov velikonočnih jedi. Srečanje pripravlja Združenje Blankin, ki bo poskrbelo tudi za knjižico z molitvami in pesmimi ter berila. Kot še poroča petnajstdnevnik Dom, bodo med jutrišnjo krizmeno mašo v videmski stolnici praznovali tudi jubileje duhovništva. Beneška Slovenca, msgr. Marino Qualizza in Božo Zuanella sta med njimi, saj praznujeta biserno mašo. Posvečena sta bila pred 60-imi leti, 29. junija 1965. Msgr. Qualizza je do lanskega poletja daroval nedeljske svete maše v slovenščini v Dreki in Špetru, je tudi odgovorni urednik časopisa Dom. Božo Zuanella pa je župnik v Tarčmunu, Sovodnju in Matajurju ter je odgovoren za pripravo beneškoslovenskih otrok na prvo sveto obhajilo. Rojaki so jima za šestdesetletno delo zelo hvaležni, saj sta vse svoje moči posvetila Bogu in domačim ljudem. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Sol in luč

VEČ ...|15. 4. 2025
Gregor Čušin - Strmenje

Po večkrat ponatisnjeni uspešnici Vita Dolorosa je dramski igralec Gregor Čušin navdih za svojo novo zbirko kratkih zgodb Strmenje poiskal v evangeljskih odlomkih, ki niso nujno vezani na dogodke velikega tedna. Zgodbe, knjiga je izšla pri založbi Iskreni, včasih zvesto sledijo svetopisemski predlogi, včasih se od nje precej oddaljijo, prav vedno pa zadenejo bralca v srce in dušo. Tri zgodbe je za oddajo Sol in luč prebral kar avtor sam. 

Gregor Čušin - Strmenje

Po večkrat ponatisnjeni uspešnici Vita Dolorosa je dramski igralec Gregor Čušin navdih za svojo novo zbirko kratkih zgodb Strmenje poiskal v evangeljskih odlomkih, ki niso nujno vezani na dogodke velikega tedna. Zgodbe, knjiga je izšla pri založbi Iskreni, včasih zvesto sledijo svetopisemski predlogi, včasih se od nje precej oddaljijo, prav vedno pa zadenejo bralca v srce in dušo. Tri zgodbe je za oddajo Sol in luč prebral kar avtor sam. 

Tadej Sadar

duhovnostkultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 4. 2025
Z dr. Ernestom Petričem o aktualnih dogodkih na tujem in doma

Tokrat smo govorili o tem, kako zagotoviti mir Evropi, kako okrepiti sodelovanje na področju varnosti, kako pomagati Ukrajini, zakaj povečati izdatke za obrambo? Kaj pa odnos Evropa : ZDA skozi prizmo carinske vojne. Kakšno sporočilo prinaša zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek, novi prispevki za slovenski pomladni program? In še o morebitnih predčasnih volitvah, bližnjem referendumu in prepričanju oblastnikov, da je možno očistiti tudi ustavno sodišče. 

Z dr. Ernestom Petričem o aktualnih dogodkih na tujem in doma

Tokrat smo govorili o tem, kako zagotoviti mir Evropi, kako okrepiti sodelovanje na področju varnosti, kako pomagati Ukrajini, zakaj povečati izdatke za obrambo? Kaj pa odnos Evropa : ZDA skozi prizmo carinske vojne. Kakšno sporočilo prinaša zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek, novi prispevki za slovenski pomladni program? In še o morebitnih predčasnih volitvah, bližnjem referendumu in prepričanju oblastnikov, da je možno očistiti tudi ustavno sodišče. 

Tone Gorjup

politika

Svetovalnica

VEČ ...|17. 4. 2025
O velikem četrtku

Župnik stolne župnije Celje Sv. Danijel Tadej Linasi je predstavil pomen bogoslužja velikega četrtka in kako ga doživljajo duhovniki.  

O velikem četrtku

Župnik stolne župnije Celje Sv. Danijel Tadej Linasi je predstavil pomen bogoslužja velikega četrtka in kako ga doživljajo duhovniki.  

Tanja Dominko

pogovorduhovnost

Radijski roman

VEČ ...|17. 4. 2025
Kruh močnih, 26. del

Lidija razlaga Rebeki svojo osebno zgodovino, pot, ki jo je tako usodno popeljala v svet barvanja blaga.

Kruh močnih, 26. del

Lidija razlaga Rebeki svojo osebno zgodovino, pot, ki jo je tako usodno popeljala v svet barvanja blaga.

Radio Ognjišče

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|17. 4. 2025
Tatjana Gros, Al Bano, Edith Piaf, Demis Roussos

Za večerno oddajo z zimzeleno glasbo smo izbrali melodije, ki so nas spodbudile k razmišljanju o življenju in skrivnostih, ki jih prinašajo ti dnevi. Predvajali smo skladbe: TATJANA GROS - ZAKAJ ŽIVIM, I SANTO CALIFORNIA - TORNERO, Demis Roussos - Rain and Tears, NINO ROBIĆ - NE BI MOGEL ŽIVETI SAM, OLIVER DRAGOJEVIĆ - TRAG U BESKRAJU, BROTHERS iz filma Mission, MARJANA DERŽAJ - SOLZA V OČEH, JACQUES BREL - NE ME QUITTE PAS, Mahalia Jackson - No Matter How You Pray, DUŠA POČKAJ - ŽIVLJENJE, Ana Štefok - Balada, SIMON & GARFUNKEL - SCARBOROUGH FAIR/ CANTICLE, DELIAL - SEJEM ŽELJA , MARK KNOPFLER - GOING HOME-THEME OF LOCAL HERO, GEN ROSSO - PER ME, TOMAŽ DOMICELJ - KAM SO ŠLE VSE ROŽICE, EDITH PIAF - MON DIEU, Elvis Presley - In the Garden, OTO PESTNER - ŽIVLJENJE ODVZETO-In The Ghetto, Al Bano Carrisi - E La Mia Vita, RAFKO IRGOLIČ - ČEMU NAJ ŠE ŽIVIM, ENYA - PILGRIM, Minores – Spoznanje, MARTA ZORE - TI SI TA LUČ, Andre Rieu - Traumerei 

Tatjana Gros, Al Bano, Edith Piaf, Demis Roussos

Za večerno oddajo z zimzeleno glasbo smo izbrali melodije, ki so nas spodbudile k razmišljanju o življenju in skrivnostih, ki jih prinašajo ti dnevi. Predvajali smo skladbe: TATJANA GROS - ZAKAJ ŽIVIM, I SANTO CALIFORNIA - TORNERO, Demis Roussos - Rain and Tears, NINO ROBIĆ - NE BI MOGEL ŽIVETI SAM, OLIVER DRAGOJEVIĆ - TRAG U BESKRAJU, BROTHERS iz filma Mission, MARJANA DERŽAJ - SOLZA V OČEH, JACQUES BREL - NE ME QUITTE PAS, Mahalia Jackson - No Matter How You Pray, DUŠA POČKAJ - ŽIVLJENJE, Ana Štefok - Balada, SIMON & GARFUNKEL - SCARBOROUGH FAIR/ CANTICLE, DELIAL - SEJEM ŽELJA , MARK KNOPFLER - GOING HOME-THEME OF LOCAL HERO, GEN ROSSO - PER ME, TOMAŽ DOMICELJ - KAM SO ŠLE VSE ROŽICE, EDITH PIAF - MON DIEU, Elvis Presley - In the Garden, OTO PESTNER - ŽIVLJENJE ODVZETO-In The Ghetto, Al Bano Carrisi - E La Mia Vita, RAFKO IRGOLIČ - ČEMU NAJ ŠE ŽIVIM, ENYA - PILGRIM, Minores – Spoznanje, MARTA ZORE - TI SI TA LUČ, Andre Rieu - Traumerei 

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|17. 4. 2025
Nada Žgur - pričevanje skozi glasbo

Na pogovor ob velikem četrtku smo povabili Nado Žgur, zaradi njene izjemne glasbene poti, njenega navduševanja za kakovostno ustvarjanje in tudi zaradi njenega iskrenega pričevanja o Gospodovih delih. Glasba je Nadino življenje. Glasba jo je izbrala. Glasba ji daje smisel. Pravi: Ko doživiš močno ozdravljenje, doživiš Božjo moč, je v tebi izbruh zahvale, hvaležnosti. Glasba me navdušuje, izpolnjuje. Glasba je bila vedno nek izraz mene. Mama je pripovedovala, da sem se kot majhna deklica – stanovali smo nasproti mariborske stolnice, kjer je bil moj prvi stik z vero, sprehodila po cerkvi in pela tako na glas, da so vsi slišali. Učiteljica v prvem razredu šole me je razumela in spodbudila mamo, da me vpišejo v Glasbeno šolo. Vse bolj se je izražalo, da rada pojem. Ni nujno, da smo vsi izurjeni in izpopolnjeni v prepevanju, seveda če je to poklic in želimo biti v petju zgled drugim so tam zahteve višje, če pa pri ljudski maši ob meni sedi kdo, ki ne dosega višin, ki jih zahteva pesem in brunda ali poje po svoje, me seveda to ne moti. Kot rečeno, najprej sem začela v cerkvi, po različnih zborih, ko sem bila sprejeta na Srednjo glasbeno šolo, pa sem od takrat naprej vedela, da bo to moj poklic.«

“Širiti želim mir, da preko miru lahko vera pride do ljudi. Ko vložimo vse, kar nam daje Gospod in se zavedamo lepega in globokega, ki je v nas, ni nič težko. Smo pa grešni. Ko v veri pademo, glasba lahko zelo pomaga. Pogosto sedem za klavir in si zapojem psalm. Podarjene besede, ki sedejo na jezik, postanejo misli mojega srca. Hvaležnost, navdušenje, kaj imamo in kaj smo prejeli. Rada bi, da bi to sprejel in doživel ves svet. Dolga leta je tudi zame potreboval Gospod, me spravil tako rekoč na kolena, da je to odprlo moje srce. Le Sveti Duh zna počasi dozirati milost. Ko Gospod govori, se odprejo kanali.”  

Nada Žgur - pričevanje skozi glasbo

Na pogovor ob velikem četrtku smo povabili Nado Žgur, zaradi njene izjemne glasbene poti, njenega navduševanja za kakovostno ustvarjanje in tudi zaradi njenega iskrenega pričevanja o Gospodovih delih. Glasba je Nadino življenje. Glasba jo je izbrala. Glasba ji daje smisel. Pravi: Ko doživiš močno ozdravljenje, doživiš Božjo moč, je v tebi izbruh zahvale, hvaležnosti. Glasba me navdušuje, izpolnjuje. Glasba je bila vedno nek izraz mene. Mama je pripovedovala, da sem se kot majhna deklica – stanovali smo nasproti mariborske stolnice, kjer je bil moj prvi stik z vero, sprehodila po cerkvi in pela tako na glas, da so vsi slišali. Učiteljica v prvem razredu šole me je razumela in spodbudila mamo, da me vpišejo v Glasbeno šolo. Vse bolj se je izražalo, da rada pojem. Ni nujno, da smo vsi izurjeni in izpopolnjeni v prepevanju, seveda če je to poklic in želimo biti v petju zgled drugim so tam zahteve višje, če pa pri ljudski maši ob meni sedi kdo, ki ne dosega višin, ki jih zahteva pesem in brunda ali poje po svoje, me seveda to ne moti. Kot rečeno, najprej sem začela v cerkvi, po različnih zborih, ko sem bila sprejeta na Srednjo glasbeno šolo, pa sem od takrat naprej vedela, da bo to moj poklic.«

“Širiti želim mir, da preko miru lahko vera pride do ljudi. Ko vložimo vse, kar nam daje Gospod in se zavedamo lepega in globokega, ki je v nas, ni nič težko. Smo pa grešni. Ko v veri pademo, glasba lahko zelo pomaga. Pogosto sedem za klavir in si zapojem psalm. Podarjene besede, ki sedejo na jezik, postanejo misli mojega srca. Hvaležnost, navdušenje, kaj imamo in kaj smo prejeli. Rada bi, da bi to sprejel in doživel ves svet. Dolga leta je tudi zame potreboval Gospod, me spravil tako rekoč na kolena, da je to odprlo moje srce. Le Sveti Duh zna počasi dozirati milost. Ko Gospod govori, se odprejo kanali.”  

Nataša Ličen

odnosiduhovnostglasbapogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan